V dinamičnem svetu prevoza in logistike sta učinkovitost in varnost stebra izjemnega pomena. Med številnimi tehnologijami, namenjenimi izboljšanju teh vidikov, eno orodje izstopa zaradi svoje ključne vloge pri zagotavljanju skladnosti, spremljanju vedenja voznikov in optimizaciji upravljanja voznega parka: tahograf.
Tahograf je naprava, nameščena na vozilu, ki samodejno beleži hitrost in razdaljo skupaj z dejavnostjo voznika. Ta dejavnost vključuje čas vožnje, odmore in obdobja počitka. Izvira iz grških besed "tachos" (hitrost) in "graf" (pisanje), tahograf bistveno ustvari graf hitrosti v času, ki zagotavlja podroben dnevnik dejavnosti voznika med potovanjem.
Zgodovina tahografov sega v zgodnje 20. stoletje, ko so bile prve uvedene mehanske različice. Te zgodnje modele so poganjali analogni mehanizmi za beleženje podatkov, ki so se osredotočali predvsem na hitrost in trajanje vožnje. Sčasoma so tehnološki napredki privedli do razvoja digitalnih tahografov, ki ponujajo izboljšano natančnost, učinkovitost in integracijske zmogljivosti.
Sodobni tahografi so sofisticirane elektronske naprave, ki so običajno vgrajene v armaturno ploščo vozila. Uporabljajo senzorje za zajem različnih parametrov, kot so hitrost vozila, vrtilna hitrost motorja in prevožena razdalja. Poleg tega so opremljeni s digitalno voznikovo kartico, ki voznikom omogoča beleženje njihovih dejavnosti in organom pristojnim za nadzor daje sredstvo za preverjanje skladnosti.
Osnovna funkcionalnost tahografa se vrti okoli beleženja časa vožnje in zagotavljanja skladnosti z uredbami, ki urejajo obdobja počitka in največje čase vožnje. S točnim beleženjem dejavnosti voznika imajo tahografi ključno vlogo pri spodbujanju varnosti na cestah in preprečevanju nesreč zaradi utrujenosti.
V mnogih državah je uporaba tahografov zakonsko obvezna, še posebej za komercialna vozila in tista, ki so vključena v prevoz blaga ali potnikov. Ti predpisi so zasnovani za spodbujanje poštene konkurence, varovanje varnosti voznikov in drugih udeležencev v prometu ter preprečevanje prekomerne utrujenosti voznikov.
Na primer, v Evropski uniji so tahografi urejeni z uredbami, kot je Uredba EU 561/2006, ki določa največje dnevne in štirinajstdnevne čase vožnje ter minimalna dnevna in tedenska obdobja počitka za voznike komercialnih vozil.